Kataster pove, kaj nepremičnina je in kje leži: parcelne številke, meje, površine, stavbe, raba, bonitete. Vodič: kako do vpogleda po parcelni številki ali naslovu, kaj podatki pomenijo in kje so njihove meje zanesljivosti.
Kataster nepremičnin vodi Geodetska uprava RS (GURS) in je temeljna javna evidenca o fizičnih lastnostih nepremičnin: parcele z mejami in površinami, stavbe in deli stavb (stanovanja, poslovni prostori), dejanska raba zemljišč in bonitete kmetijskih zemljišč. Podatki so javni in vpogled je brezplačen.
Vsaka parcela je enolično označena s katastrsko občino in parcelno številko (na primer 1725 200/5), stavba s številko stavbe, stanovanje pa še s številko dela stavbe. S to oznako nepremičnino najdeš v vseh evidencah — tudi v zemljiški knjigi.
Kaj kataster NE pove: lastnika s pravnega vidika, hipotek, služnosti in plomb. To je v zemljiški knjigi — razliko pojasni vodič Zemljiška knjiga. Prav tako kataster ne pove, ali je parcela zazidljiva; to določa občinski prostorski načrt — glej Zazidljivost parcele.
Kateri podatki so javni brez prijave in kateri zahtevajo SI-PASS, je po evidencah razdelano v vodiču Javni vpogled v nepremičnine.
Za več parcel naenkrat (trasa, območje, seznam iz Excela) Parcelnik podatke zloži v tabelo z izvozom.
Prikaz mej v katastru je evidenca, ne jamstvo: pri starejših katastrskih izmerah lahko grafična meja od dejanske odstopa tudi za več metrov. Pravno zanesljiva je le urejena meja, določena v postopku z geodetom. Pred gradnjo ob meji ali sporom s sosedom preveri, ali je meja urejena.
Uradna površina parcele je katastrski podatek in se ob ureditvi meje lahko spremeni. Za dele stavb kataster vodi uporabno in neto tlorisno površino — pri stanovanjih se oglaševane in katastrske površine pogosto razlikujejo.
Boniteta (0-100) ocenjuje proizvodno sposobnost kmetijskega zemljišča — pomembna pri prometu s kmetijskimi zemljišči in odškodninah. Dejanska raba pove, kaj na zemljišču dejansko je (njiva, gozd, pozidano), namenska raba pa, kaj tam dovoljuje občinski plan; oznake razloži legenda namenske rabe.
Parcelna številka je lahko samo število (na primer 200) ali število s poddelilko (200/5) — poddelilka nastane, kadar je bila prvotna parcela kasneje razdeljena na več manjših. Parcela 200/5 tako izhaja iz prvotne parcele 200 in je z njo v isti katastrski občini še vedno sorodna po izvoru, pravno pa gre za samostojno, ločeno parcelo.
Ključna past: parcelna številka je enolična samo znotraj ene katastrske občine (KO). Enaka številka, na primer 200/5, obstaja v vsaki od približno 2700 katastrskih občin v Sloveniji in vsakič gre za drugo zemljišče. Parcelo torej vedno določata katastrska občina IN parcelna številka skupaj — nikoli samo številka.
Če parcelne številke ne poznaš, jo najdeš na dva načina: prek uradnega javnega vpogleda GURS (eProstor), kjer klikneš lokacijo na zemljevidu, ali v Parcelniku, kjer vpišeš naslov ali parcelo preprosto klikneš na karti oziroma satelitskem posnetku — katastrska občina in parcelna številka se izpišeta samodejno. Ko parcelno številko poznaš, je naslednji korak pogosto lastnik: glej vodič Kdo je lastnik parcele.
Podrobno o zgradbi zapisa, iskanju iz naslova in grafičnem prikazu meje je v vodiču Parcelna številka.
Poleg parcel kataster vodi tudi stavbe: vsaka stavba ima svojo številko stavbe, enolično znotraj katastrske občine — enako kot pri parcelah torej stavbo določata katastrska občina in številka stavbe skupaj. Stanovanja, poslovni prostori in druge samostojne enote znotraj stavbe imajo poleg tega še številko dela stavbe.
Stavba je v katastru povezana s parcelo (ali več parcelami), na kateri stoji — ta povezava je pomembna, ker se lastninska pravica na stanovanju ali hiši vpisuje ločeno od lastninske pravice na zemljišču pod njo, čeprav v praksi po navadi pripadata istemu lastniku. Iz številke stavbe oziroma dela stavbe v Parcelniku prav tako lahko preneseš izpis iz zemljiške knjige z lastnikom, enako kot pri parceli.
Več o številki stavbe, delih stavbe in etažni lastnini je v vodiču Kataster stavb.
Vpišeš katastrsko občino in parcelno številko — v Parcelniku se parcela pokaže na zemljevidu s površino, stavbami in rabo, zanjo pa lahko takoj preneseš tudi izpis z lastniki.
Da — kataster je javna evidenca GURS, vpogled je brezplačen.
Kataster pove KAJ in KJE (meje, površine, stavbe), zemljiška knjiga ČIGAVO in S KAKŠNIMI PRAVICAMI (lastniki, hipoteke) — glej vodič Zemljiška knjiga.
Vpišeš parcelno številko ali parcelo klikneš na zemljevidu — uradna katastrska površina se izpiše.
Grafični prikaz lahko pri starih izmerah odstopa tudi za več metrov — pravno zanesljiva je le urejena meja, določena z geodetom.
Ocena proizvodne sposobnosti kmetijskega zemljišča od 0 do 100 — višja je boljša. Parcelnik jih pokaže za vsako parcelo.
V Parcelniku vpišeš naslov, klik na parcelo pa pokaže parcelno številko in katastrsko občino.
Sestavljena je iz števila, včasih s poddelilko (200/5) po delitvi parcele. Enolična je samo znotraj ene katastrske občine — enaka številka obstaja v vsaki od 2700 katastrskih občin, zato parcelo določata KO in številka skupaj.
Parcelna številka je oznaka v katastru, lastnik je vpisan v zemljiški knjigi. Za znano katastrsko občino in parcelno številko v Parcelniku takoj preneseš izpis z lastnikom — glej vodič Kdo je lastnik parcele.
Kataster, ortofoto in lastniki na enem mestu. Brezplačno, brez kreditne kartice.
Parcelnik