Parcelna številka je naslov zemljišča v uradnih evidencah. Brez nje ne prideš ne do meje, ne do površine, ne do lastnika. Tukaj je, kako je sestavljena, kje jo dobiš, če imaš samo hišni naslov, in kaj vse ti odklene.
Parcelna številka sama po sebi ni enolična. V Sloveniji je okoli 2.700 katastrskih občin in vsaka ima svojo parcelo 1, svojo parcelo 200 in svojo parcelo 1234. Zato je vsak pravilen zapis sestavljen iz dveh delov: šifre katastrske občine (štirimestna številka) in parcelne številke znotraj nje.
Uradni zapis v katastru nepremičnin se imenuje ID znak in je za parcelo videti tako: parcela 1725 200/5. Enak sistem velja za stavbe in dele stavb, le da tam nastopata številka stavbe in številka dela. Razlago vseh treh oblik najdeš v vodiču ID znak nepremičnine.
Če nekdo pove samo »parcela 200«, podatek ni uporaben. Prvo vprašanje je vedno: v kateri katastrski občini.
Odvisno od tega, kaj že imaš v rokah:
V Parcelniku vse tri poti vodijo v isto polje: vpišeš naslov, vpišeš katastrsko občino in številko ali klikneš na zemljevid. Iskalnik katastrskih občin prenese tudi zapis brez šumnikov in delne nazive.
Številka pove, katera parcela je, grafični prikaz pove, kje točno teče. Katastrske meje so javni podatek in jih lahko brez prijave pogledaš na zemljevidu, najbolj razumljivo čez ortofoto (letalski posnetek), kjer vidiš mejo hkrati z živo mejo, ograjo, dovozom in objekti.
Dvoje je pri tem vredno vedeti:
Zgodovino je pogosto bolj povedna od trenutnega stanja: orodje Parcela skozi leta na isti obris parcele položi uradne letalske posnetke od leta 1990 do danes, tako da vidiš, kdaj se je objekt prvič pojavil in kako se je raba spreminjala.
Z eno parcelno številko odkleneš celotno javno sliko zemljišča:
| Podatek | Kaj pove | Vir |
|---|---|---|
| Površina in obris | Koliko kvadratnih metrov in kje teče meja | kataster nepremičnin (GURS) |
| Namenska raba | Ali je zemljišče stavbno, kmetijsko, gozdno | občinski prostorski akt |
| Dejanska raba | Kaj na zemljišču dejansko je (njiva, gozd, pozidano) | MKGP |
| Boniteta | Kakovost zemljišča od 0 do 100, vpliva na davek | kataster nepremičnin |
| Stavbe na parceli | Katere stavbe stojijo na njej in kakšna je njihova raba | kataster nepremičnin |
| Posplošena vrednost | Uradna modelska vrednost nepremičnine | GURS |
| Lastnik, deleži, bremena | Čigavo je in kaj je na tem vpisano | zemljiška knjiga (sodišča) |
Prvih šest vrstic je javnih brez prijave. Zadnja vrstica je v drugi evidenci in ima svoja pravila, opisana v naslednjem razdelku. Podrobneje obe evidenci primerja vodič Kataster nepremičnin, za vprašanje gradnje pa Ali je parcela zazidljiva.
Lastnika v katastru ni. Lastninska pravica je vpisana v zemljiški knjigi, ki jo vodijo okrajna sodišča prek portala eSodstvo. Izpis za posamezno nepremičnino je brezplačen, od 26. junija 2026 pa je dostop mogoč samo prek prijave SI-PASS. Za vpogled zadošča sredstvo srednje ravni, na primer smsPASS. Postopek po korakih je v vodiču Vpogled v zemljiško knjigo.
Pot je torej vedno enaka: naslov ali klik na karti → parcelna številka → izpis iz zemljiške knjige → lastniki z deleži. Obratna smer ne obstaja: iskanje po imenu fizične osebe v zemljiški knjigi ni dovoljeno (ZZK-1), zato ni mogoče vprašati, katere parcele ima nekdo v lasti. Za pravne osebe je to drugače, ker je njihovo premoženje razvidno iz javnih podatkov: naziv ali matično številko vpišeš na strani Podjetja in dobiš celoten portfelj.
Za eno parcelno številko je ročna pot povsem v redu. Ozko grlo nastane pri odkupu trase, zboru etažnih lastnikov, pregledu območja OPPN ali analizi portfelja, kjer je parcel petdeset ali petsto: portal zemljiške knjige dela po eno nepremičnino naenkrat, lastnike pa je treba prepisovati.
Parcelnik to zloži v en korak. Parcele označiš na zemljevidu (klik, območje, črta čez traso), prilepiš seznam parcelnih številk ali uvoziš CSV oziroma Excel. Izpisi se prenesejo prek tvoje lastne prijave SI-PASS, lastniki, deleži, naslovi in hipoteke pa se samodejno razčlenijo v eno tabelo z izvozom v Excel ali CSV. Vsebina izpisov ostane v tvojem brskalniku in ne gre čez naš strežnik.
Številka pred poševnico je izvorna parcela, številka za njo je poddelilka, ki je nastala ob delitvi parcele. Parcele 200/1 do 200/9 so torej deli nekdanje parcele 200. Če poševnice ni, parcela ni bila deljena.
Ne. Enolična je samo znotraj katastrske občine, teh pa je okoli 2.700. Zato je vsak uporaben zapis sestavljen iz šifre katastrske občine in parcelne številke, na primer 1725 200/5.
Naslov je pripet na stavbo, stavba pa stoji na parceli. Ko vpišeš naslov, dobiš stavbo in parcele pod njo. Pri večstanovanjskih stavbah je parcela ena, delov stavbe pa več, zato je za stanovanje pomembnejša številka dela stavbe.
Šifra je na izpisu iz zemljiške knjige, na pogodbi in na odločbah o davku. Če je nimaš, zadošča ime katastrske občine, iskalniki pa sprejmejo tudi delni naziv ali zapis brez šumnikov.
Da. Ob parcelaciji, združitvi, komasaciji ali prenovi katastra stare številke prenehajo obstajati in nastanejo nove. Če stara številka nikjer ne vrne zadetka, je najhitreje poiskati zemljišče na zemljevidu.
Ne. Podatki katastra so javni brez prijave, lastnik pa je vpisan v zemljiški knjigi, kjer je od 26. junija 2026 obvezna prijava prek SI-PASS. Izpis je še vedno brezplačen.
Brezplačno, brez kreditne kartice. Prvih 100 prenosov ti podarimo.