Kdor stanovanje preproda v dveh letih, zasluži 12.500 evrov. Večino prinese trg

Preprodajalci zaslužijo malo več od trga

Med letoma 2020 in 2026 je bilo v evidenci trga nepremičnin 1.367 stanovanj, ki so bila prodana in nato manj kot dve leti pozneje znova prodana. Mediani razmik med nakupom in prodajo je bil deset mesecev, mediana nakupna cena 90.000 evrov.

Mediani zaslužek je bil 12.500 evrov, kar je 14,4 % nad nakupno ceno. Nacionalni indeks cen stanovanj je v istih mesecih zrasel za 9,0 %. Mediani presežek nad rastjo trga je 4,4 % (95-odstotni interval zaupanja od 3,5 do 5,7 %).

Ta presežek je približno toliko, kolikor hitra preprodaja stane: 2 % davka na promet nepremičnin, posredniška provizija in notar. Od dobička gre praviloma še davek. Večino zaslužka hitre preprodaje torej naredi rast trga, ne izbira stanovanja ali pogajanje.

V krizi je bila vsaka tretja hitra preprodaja izguba

Slika je zelo odvisna od obdobja. Med letoma 2007 in 2014, ki zajema nepremičninsko krizo, je bil mediani zaslužek le 3.000 evrov, izguba pa je bila vsak tretji posel. Od leta 2020 se z izgubo konča manj kot vsaka deseta hitra preprodaja.

V starejših obdobjih je presežek nad trgom videti večji, a je manj zanesljiv: v krizi je bilo malo primerljivih poslov, sam indeks pa je močno nihal. Zato glavna ugotovitev velja za obdobje 2020-2026.

Kaj to pomeni za kupca in prodajalca

Hitra preprodaja se je v zadnjih letih izšla predvsem zato, ker so cene rasle za vse. Ko trg stoji ali pada, kot med letoma 2008 in 2014, stroški prodaje hitro pojedo razliko. Kupec, ki kupuje od nekoga, ki je stanovanje kupil pred letom dni, lahko v evidenci trga preveri, po kakšni ceni je bilo kupljeno takrat.