Vprašanje »na katero sodišče moram« ima danes drugačen odgovor kot pred leti. Zemljiškoknjižni postopek je v celoti elektronski, krajevne pristojnosti pa ni več. Tukaj je, kdo predlog vloži, kdo o njem odloča in kdaj je pot na sodišče še vedno smiselna.
Zemljiškoknjižni predlog se vlaga elektronsko prek portala eSodstvo. Papirnate vloge na sodnem okencu ni: postopek je bil digitaliziran in fizične zbirke listin ni več, izvirnike v elektronsko obliko pretvori in hrani notar.
Vložiš lahko na dva načina:
Kaj vse je pri tem potrebno, koliko stane in koliko traja, razdela vodič Vpis v zemljiško knjigo.
Zemljiško knjigo vodijo okrajna sodišča prek svojih zemljiškoknjižnih oddelkov. Ključno pa je tole: za odločanje o predlogu ni več krajevne pristojnosti. Vloženi predlog se dodeli sodišču, ki je takrat najmanj obremenjeno, ne glede na to, kje nepremičnina leži.
V praksi to pomeni troje:
Iskanja v stilu »zemljiška knjiga Ljubljana« ali »zemljiška knjiga Maribor« torej ne vodijo do ločenih knjig. Zemljiška knjiga je ena sama, enotna in elektronska za vso državo. Ime mesta je pomembno le, ko iščeš naslov ali uradne ure konkretnega sodišča.
Slovenija ima enajst okrožnih sodišč, na njihovih območjih pa deluje mreža okrajnih sodišč, ki vodijo zemljiškoknjižne zadeve. Sedeži okrožij so Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Slovenj Gradec.
Aktualen seznam vseh okrajnih sodišč z naslovi, telefoni in uradnimi urami objavlja Vrhovno sodišče na sodisce.si. Ker se uradne ure in kontakti spreminjajo, jih preveri tam in ne v starejših objavah.
Odkar je postopek elektronski, je razlogov malo, a niso izginili:
Za običajno preveritev lastnika in bremen pot na sodišče ni potrebna. Postopek prek portala opisuje vodič Vpogled v zemljiško knjigo.
Večina obiskov sodišča in notarja se začne z napačno predpostavko o tem, kaj je v zemljiški knjigi sploh vpisano. Preden sprožiš postopek, preveri trenutno stanje: kdo je vpisan kot lastnik, v kakšnih deležih, katera bremena so vpisana in ali teče kakšen nerešen predlog.
Če se izkaže, da je vpisan prejšnji ali že pokojni lastnik, gre za neurejeno zemljiškoknjižno stanje in pot do vpisa je daljša od enega obiska. Kaj so možnosti, opisuje vodič Neurejeno zemljiškoknjižno stanje. Za več nepremičnin hkrati, na primer pri zapuščini ali portfelju, prenos in razčlenitev izpisov v eno tabelo opravi Parcelnik.
Elektronsko prek portala eSodstvo, običajno prek notarja, ki predlog vloži takoj po sestavi ali overitvi listine. Vložiš ga lahko tudi sam, če imaš kvalificirano digitalno potrdilo. Papirnate vloge na sodnem okencu ni.
Za zemljiškoknjižne vpise krajevne pristojnosti ni več. Predlog rešuje sodišče, ki je takrat najmanj obremenjeno, ne glede na to, kje nepremičnina leži.
Ne. Zemljiška knjiga je ena sama in elektronska za vso državo. Ime mesta je pomembno le, kadar iščeš naslov ali uradne ure konkretnega okrajnega sodišča.
Za prenos lastninske pravice je notarska overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu potrebna, zato je pot prek notarja običajna in najhitrejša. Predlog lahko vložiš tudi sam, če imaš potrdilo visoke ravni.
Da. Zemljiška knjiga je javna evidenca, vpogled je mogoč na okrajnem sodišču v času uradnih ur in je brezplačen. To je rešitev za tiste brez smsPASS ali digitalnega potrdila.
Zemljiškoknjižne zadeve vodijo okrajna sodišča na območjih enajstih okrožnih sodišč. Aktualen seznam z naslovi in uradnimi urami je objavljen na sodisce.si.
Brezplačno, brez kreditne kartice. Prvih 100 prenosov ti podarimo.
Parcelnik