Lastnik postaneš šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe. Vodič: kako poteka zemljiškoknjižni predlog, katere listine potrebuješ, koliko stane, kako dolgo traja in kako urediš staro, neurejeno stanje.
Vpise v zemljiško knjigo opravljajo okrajna sodišča. Postopek se začne z zemljiškoknjižnim predlogom, ki se vlaga elektronsko prek portala e-Sodstvo (eZK) — v praksi ga za stranke največkrat vloži notar, lahko pa tudi odvetnik ali nepremičninska družba.
Za vknjižbo lastninske pravice po nakupu potrebuješ predvsem: pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, na katerem je podpis prodajalca notarsko overjen, in potrdilo o odmerjenem davku na promet nepremičnin. Notar listine preveri in predlog vloži.
Trenutek vložitve šteje: od takrat je na nepremičnini vidna plomba, vpis pa — ko sodišče o njem odloči — učinkuje za nazaj, od vložitve predloga. Zato se pri nakupu mudi s predlogom, ne s samim sklepom sodišča.
Strošek vpisa sestavljajo sodna taksa za vpis, notarska overitev podpisa prodajalca in notarske storitve priprave ter vložitve predloga. Skupaj gre pri običajnem nakupu za red velikosti sto do nekaj sto evrov — bistveno manj od tveganja, ki ga prinaša odlašanje z vpisom. Sam vpogled in informativni izpis iz zemljiške knjige sta brezplačna.
Od vložitve predloga do sklepa mine od nekaj dni do nekaj mesecev, odvisno od obremenjenosti sodišča in popolnosti listin. Ker vpis učinkuje od vložitve, čakanje na sklep kupca ne ogroža — ogroža ga nevložen predlog.
Prenesi svež izpis: dokler je na nepremičnini plomba, je postopek v teku; ko je vpis izveden, si vpisan kot lastnik. V Parcelniku izpis preneseš v nekaj sekundah, orodje Spremembe v zemljiški knjigi pa mapo nepremičnin spremlja in pokaže, ko se vpis zgodi.
Pogosta situacija: nepremičnina se dejansko uporablja in "vsi vedo, čigava je", v zemljiški knjigi pa je vpisan prejšnji lastnik, pokojnik ali stara družbena lastnina. Dokler stanje ni urejeno, nepremičnine ni mogoče normalno prodati ali obremeniti s hipoteko.
Prvi korak je vedno posnetek dejanskega stanja: svež izpis za vse nepremičnine, ki jih urejaš. Za več deset parcel (dedovanja, kmetije, agrarne skupnosti) jih Parcelnik prenese naenkrat in zloži v tabelo.
Pri okrajnem sodišču — predlog se vlaga elektronsko prek portala eZK, v praksi ga največkrat vloži notar.
Sodna taksa + notarski stroški, skupaj pri običajnem nakupu red velikosti sto do nekaj sto evrov. Vpogled v zemljiško knjigo je brezplačen.
Od nekaj dni do nekaj mesecev — a učinkuje od trenutka vložitve predloga, ki ga označuje plomba.
Pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom (overjen podpis prodajalca) in potrdilo o odmerjenem davku — notar preveri in vloži.
Uskladitev vpisov z dejanskim stanjem (dedovanje, stare pogodbe, kataster). Prvi korak je svež izpis za vse nepremičnine, ki jih urejaš.
S svežim izpisom — orodje Spremembe v zemljiški knjigi pa spremlja, kdaj se vpis zgodi.
Ne — lastnik postaneš šele z vpisom. Pogodba brez vpisa je tveganje, dokler predlog ni vložen.
Svež izpis pokaže lastnike, plombe in bremena. Brezplačno, brez kreditne kartice.
Parcelnik