Parcelnik
Največji tuji lastnik v Sloveniji je hrvaški HEP: 127,58 ha pod Ormoškim jezerom
Največji tuji lastnik slovenske zemlje je hrvaški HEP s 127,58 ha pod Ormoškim jezerom in ob njem. Najmanj 237 tujih pravnih oseb ima v Sloveniji 1.306 parcel (492 ha) in 1.364 delov stavb, od tega okoli 200 stanovanj. Po državah sedeža vodi Avstrija s 152 ha.
- 127,58 haima hrvaški HEP pod Ormoškim jezerom in ob njem, največji tuji lastnik
- 237tujih pravnih oseb ima 1.306 parcel (492 ha) in 1.364 delov stavb
- 152 haimajo v Sloveniji podjetja in ustanove z avstrijskim sedežem, največ od vseh držav
Največji tuji lastnik ima jezero
Hrvaška Hrvatska elektroprivreda (HEP) ima v lasti 13 parcel v občini Ormož, skupaj 127,58 ha, vse v celoti, ne kot solastnino. Ležijo pod Ormoškim jezerom in ob njem, to je akumulacija hrvaške hidroelektrarne Varaždin, zgrajena leta 1975. Kataster to potrjuje: devet od 13 parcel, več kot 90 % površine, ima rabo celinske vode ali vodna infrastruktura.
Pri vseh 13 parcelah HEP je kot datum vpisa naveden 30. 5. 2022, to je datum množične migracije podatkov (velja za dve tretjini vseh parcel tujih lastnikov), ne datum nakupa. Kdaj je HEP zemljo pridobil, iz podatkov ni razvidno.
Po državah vodi Avstrija
- Avstrija152,1 ha
- Hrvaška133,9 ha
- Združeno kraljestvo61,9 ha
- Nemčija37,9 ha
- Švica34,3 ha
- Nizozemska22,4 ha
- Ciper14,8 ha
- Italija7,6 ha
- Češka6,4 ha
- Država ni znana (27 družb)6,0 ha
- ZDA3,2 ha
Vir: kataster in zemljiška knjiga (GURS), stanje 4. 10. 2026. Analiza: Parcelnik
Hrvaška je druga (133,86 ha), od tega je 127,58 ha HEP. Avstrija ima največ predvsem zaradi benediktinske opatije St. Paul im Lavanttal, ki ima 62 ha okoli Maribora in Pesnice na 104 parcelah. Na ostalih državah je skupaj še približno 11,5 ha.
Koliko imajo vsi skupaj
| Kaj | Število |
|---|---|
| Tuje pravne osebe | najmanj 237 |
| Parcele | 1.306 |
| Površina parcel | 492 ha |
| Deli stavb | 1.364 |
| Od tega stanovanja | okoli 200 |
Vir: kataster in zemljiška knjiga (GURS), stanje 4. 10. 2026. Analiza: Parcelnik
Vir: kataster in zemljiška knjiga (GURS), stanje 4. 10. 2026. Analiza: Parcelnik
Na obali so tuja podjetja redka
V Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu so neposredno vpisana tuja podjetja redka: 112 majhnih deležev zaledne zemlje pri Movražu (italijanski FERNETTI), 2 parceli v Ankaranu in okoli 30 delov stavb v Piranu in Kopru. Tujci tam kupujejo predvsem kot posamezniki ali prek slovenskih družb, ki jih v teh podatkih ne vidimo. Kdo ima v lasti pas ob morju, smo pogledali posebej: kdo ima v lasti obalo.
Metodologija in omejitve
Vir je kataster GURS z zemljiško knjigo, stanje 4. 10. 2026 (razširitev na lastnike brez naslova 11. 10. 2026). Šteta so podjetja, ustanove in tudi nekaj tujih držav kot pravne osebe; površina je površina parcele, pomnožena z lastniškim deležem, pri več vpisih istega lastnika na isti parceli štetim enkrat.
Država je določena po zadnjem delu naslova sedeža v zemljiški knjigi, kjer naslova ni, po pravni obliki in javnih registrih; pri 27 družbah država ni znana, ker iskanje v registrih ni bilo izčrpno. Verske ustanove (npr. opatija St. Paul) štejemo kot pravne osebe. Ista fundacija z dvema zapisoma imena je združena ročno.
Izločeni so fizične osebe (ne imenujemo jih, tudi pri izseljencih), jugoslovanska družbena lastnina, obmejne zadruge, ukinjene banke in vaška skupnostna zemlja pri Trstu (agrarna skupnost). Zaradi množične migracije podatkov leta 2022 trenda v času ni mogoče zanesljivo določiti. Stanovanja so deli stavb z rabo stanovanje; seštevek je okviren, ker ima nekaj delov več kot enega tujega solastnika.